Zgodba OI...gremo dalje

Že dolgo se nisva oglasili na najinem blogu. Mogoče je to posledica grenke izkušnje, ki se nama je postavila po robu na najini jadralni poti. Polni zagona in delavne vneme sva trenirali in regatirali, da bi dosegli najin prvotni cilj, uvrstiti se na olimpijske igre. Po točkovanju Jadralne zveze Slovenije, ki so nam ga predstavili decembra 2007, sva dosegli pogoje, za uvrstitev na OI, vendar nisva niti v sanjah pričakovali, da se bo zgodba končala na nepošten način. V danih pogojih, v trenutku, ko smo morali pokazati, kdo je boljši sva dokazali, da sva to medve. Ker "strokovnjaki" pavijo, da imava še dovolj časa za dokazovanje, sva ostali doma.

Toda življenje teče dalje... Trenutno ne trenirava na najini "470-tki", ampak so misli preusmerjene na končanje študija. Alja s polno paro in veliko željo hiti dokončati diplomsko nalogo na Fakulteti za arhitekturo. Teja ima vsak teden kakšen izpit manj. Kot absolventka Fakultete za šport se tudi počasi bliža diplomski nalogi in v letu ali dveh tudi zaključku študija. V prostem času, ki ga prej skorajda nisva poznali, se zdaj posvečava različnim stvarem. Druženje s prijatelji, študentsko delo in šport so del najinega vsakdanjika. Teja je se je preko poletja preizkusila tudi kot vaditeljica plavanja in jadranja z najmlajšimi, kar je izvrstna izkušnja za bodoče delo. Alja se je preizkusila kot trenerka klubske ekipe Dirty Sanchez na Volvo Cup-u v Rimniju v razredu Melges 24. Teja se je minuli vikend z ekipo Tomaža Čopija kot skiperja in posadke Andrej Grahor, Toš Skrt-Golja in Ale na Melges 24 udeležila prvega državnega prvenstva v tem razredu. V veliko čast mi je bilo sodelovati v tako izvrstni ekipi. Na koncu smo trud na regatnem polju nagradili z zmago. BRAVO MI!!!

Hyeres je za nami

V petek popoldne smo se vrnili iz prvokategorne regate v Hyeresu v Franciji. Na žalost se nam ni izšlo do konca tako kot smo začeli po močnejšem vetru. Kljub številnim težavam z najino jadrnico (teflon pri kobilici ni hotel ostati prilepljen in smo jadrali 4 regate z veliko večjim vodnim uporom. "Klema" od špinakerja se je prvi dan pokvarila, tako da smo eno regato morale jadrati celo brez špinakerja), sva bili po 4 regatah na 10 mestu. Predzadnji dan, ko so bile na sporedu 3 regate, nama štarti nikakor niso šli od rok. Kadar je konkurenca pred tabo že na štartu jih je veliko težje prehitevati. Vseeno sva zelo zadovoljni z jadranjem v krmo, kar pa ni bilo dovolj, da ne bi ta dan pokvarile uvrstitve kar za 9 mest! Tudi zadnji dan se naju je držalo malo smole. Celo regato po šibkem in spremenljivem vetru sva se nahajali okoli 7 mesta, na zadnji boji od krme pred ciljem sta se nama nedovoljeno vrinili angležinja in francozinja ter tako izgubili skoraj 10 mest. Skupno sva regato končali na 20. mestu. Sicer je rezultat najboljši v letošnji sezoni, vendar ostaja veliko grenkega priokusa za izgubljeno priložnostjo po višji končni uvrstitvi.

Teja bolana, nič regate...

Bolezen ne vpraša, kar pride. Ponavadi ravno v nepravem trenutku. Prišla je pred odhodom na regato na Gardskem jezeru še z vročno in antibiotiki. Sicer mi ni ravno v užitek goltati kot lešnik velike tablete vsakih 12 ur, ampak čez točno teden dni imamo načrtovan odhod v Hyeres in vse delam(o) na tem da bi bila čim prej zdrava. Verjetno je že tako prav in očitno mora biti tako, da nismo šli na Gardo.

Priprave na prihajajoče regate

Po Spring cupu v Izoli nismo mirovali in smo se pripravljali na nove podvige na novih regatah. Opravili smo kar nekaj treningov. Nekateri so potekali v Izoli, nekaj pa tudi v domačem Portorožu. Namenjeni so bili predvsem specifičnim situacijam, ki se pojavljajo v vsaki regati. Proste dneve smo namenili pripravi opreme, novinarskim konferencam in treningu na kopnem. Včeraj je tudi končno prispela v Slovenijo jadrnica, s katero sva tekmovali na svetovnem prvenstvu v Avstraliji ter vsa rezervna oprem in orodje. Tako sva danes lahko pričeli s popravilom in pripravo najine "prave" barke za na regato. Sicer smo za danes imele v planu delo na barki,ampak sem Teja po 2 urcah dela komaj stala na nogah in na žalost Aljo pustila samo s kupom dela. Sama sem šla v posteljo počivat in se zdravit. Že 3 dni se me loteva nenavadno močan prehlad in nakoliko povišana telesna temperatura. Želim si le, da bi čim prej ozdravela, da bi lahko šli na regato na Gardsko jezero. Mislim, da sva dobro pripravljene in delamo vse za to, da bi spet zmagale regato. Kmalu po Gardi je na vrsti Hyeres in vse delava na tem, da bi tudi tam vsej konkurenci vsaj v dveh ragatah pokazali hrbet. Upam, da si bo potem naš prijatelj Tomaž Čopi končno pobarval lase v zeleno.

Izola Spring Cup je za nami

V Izoli je minuli vikend potekal tradicionalni spomladanski pokal (Spring Cup), ki je bil predviden kot ena od kvalifikacijskih regat za OI. V štitih dneh na spring cupu že dolgo ni bilo tako močnega vetra. Tako so organizatorji lahko dodobra izko+ristili pogoje, ki jadranja zaradi spremenljive smeri niso omogočali le v nedeljo. Z Aljo nama je šlo kar dobro, posebaj sva ponosni na zmago v tretji regati, še posebaj zato, ker se je odvijala po šibkem vetru. Zmag po "bonaci" nisva vajeni in zato je bilo veselje ob njej toliko večje. Vendar sva se vseeno zavedali, da ne smeva zaspati. Predvsem zato, ker je jadranje zelo nepredvidilivo in polno presenečenj. Kljub temu, da sva dobro jadrali, nama ni šlo vedno vse po načrtih. Prvi dan sva si v prvi regati "prijadrali" kazenska kroge, ker sva na nedovoljen način pospeševali barko s "pumpanjem" po valovih z vetrom v krmo. Naslednji dan sva ponovili vajo, saj sva kazenske kroge delali takoj po štaru druge regate in tako že v prvi stranici izgubili stik s tekmeci. Na rečo nama jih je do konca uspelo ujeti. Sicer pa to ni bilo možno tretjo regato tretjega dne, kjer se nama je v žaru borbe za mesto višjo uvrstitev v posamični regati pripetil za jadralce najbolj neljub dogodek. Krmarka Teja je prehitro spremenila smer jadrnice in v borbi z višjo uvrstitev sva se prevrnili. Tako sva le nekaj metrov pred ciljem lahko med obračanjem jadrnice le nemočno opazovali tekmece, ki so naju tako zlahka prehitevali. Vendar na napakah se učimo... Zdaj bomo probali napake, storjene na regati s treningi odpraviti in jih na naslednjih regatah ne ponoviti. Kljub vsem dogodivščinam sva regato zaključili na 5. mestu v absolutni konkurenci in na 1. mestu v ženski konkurenci. Smo šele na začetku, treniramo dalje in se borimo do konca!

Jadranje v Barceloni

Od konca februarja smo Alja, Teja in Brko na treningu in regati v Barceloni. Šele jutri sicer začne regata, ampak tukaj smo naredili že kar nekaj dni treningov. Včeraj smo sicer imeli prost dan. Pihalo je namreč preko 40 vozlov, kar je malo premočen veter za jadranje. Nekoliko več prostega časa smo izkoristili tudi za ogled Barcelone in njenih znamenitosti. Predvsem nismo mogli zgrešit znamenite Gaudijeve Segarade Famiglie, ki jo še vedno gradijo. Poleg tega smo si ogledali še ostale Gaudijeve znamenitosti, ki so razporejene po mestu. Seveda nismo zgrešili niti tipične španske kulinarike in za večerjo pojedli paelio. Danes smo opravili naš standardni trening, jutri pa regate.

Po oddihu nazaj na delo

Pretekli teden smo namenili aktivnemu oddihu in polnjenju baterij po prihodu iz Avstralije. Tri dni smo preživeli v Bovcu. Prav osvežujoča je bila sprememba okolja in življenje med gorami. Dva dneva smo smučali. Najprej na bližnjem Kaninu, na državni praznik pa smo se nasmučali še v Kranjski Gori. Le vetrovno vreme je nekoliko pongajalo in smučišče na Kaninu v četrtek ni bilo odprto. Vendar smo se hitro znašli, spremenili plan in se v sončnem vremenu odpravili na vznožje Rombona. Da nam boste verjeli, smo dogajanje v Bovcu tudi dokumentirali... Sedaj gremo polni zagona nazaj veselo na delo. Danes opremljamo jadrnico, merimo nastavitve in pripravljamo vso poterbno opremo za nemotene treninge na vodi. Z njimi začnemo že jutri.